Zgodovina šolanja in tekmovaja
Če opisujemo začetna tekmovanja, je prav, da se ve, da so bila že takrat organizirana po mednarodnih programih v vseh treh disciplinah (sled, poslušnost in obramba). Takratni programi so bili veliko zahtevnejši od današnjih IPO programov.
Naj omenim samo primer v premagovanju višinske ovire, kjer je moral pes preplezati navpično 1,8 metra visoko steno, ali pa pri obrambi, kjer so se pri zelo grobem markerskem delu uporabljale bambusove palice. Pes je imel po vaji, kot posledice udarcev, čestokrat po hrbtu vidne klobase. Ni bilo milosti. Samo značajsko močni psi so ob podpori svojih vodnikov vzdržali.
Pionirsko delo
Za začetek tekmovanj naših tekmovalcev, lahko štejemo našega prvega inštruktorja in tekmovalca Janeza Klemenčiča (naš član od leta 1926). Leta 1956 je s svojo ekipo nastopal in tekmoval na različnih tekmovanjih v tujini, saj je bilo prvo tekmovanje pri nas organizirano šele leta 1963 v Celju. Leta 1962 je Janez Klemenčič tekmoval na Dunaju s psom Tasom. Med 52-timi tekmovalci iz Avstrije, Nemčije in Italije, je zasedel več kot odlično 2. mesto. Kot član takratnega Kluba ljubiteljev športnih psov, ki je predhodnik današnjega KD Ljubljana, je zastopal takratno Jugoslavijo (Kraljevino SHS). Janez Klemenčič je hkrati tekmoval tudi s psico Brano.
Janez Klemenčiču sta se tako pri šolanjih kot pri tekmovanjih pridružila Miroslav Zidar in Janez Hojan. Predvsem Miroslav Zidar je bil s svojim psom Rolfom uspešen tekmovalec, psa pa je kvalitetno izšolal in predstavil še v filmu z naslovom Volk samotar. Kmalu se jim je pri šolanju priključil neumorni Vlado Gerbec. Ob Janezu Hojanu in Miroslavu Zidarju, je Vlado Gerbec prevzel številne obveznosti in poleg inštruktorskega dela postal gonilna oseba na vseh področjih dela v KD Ljubljana.
Tem našim pionirskim inštruktorjem in tekmovalcem so sledili številni drugi. Priključili so se jim inštruktorji in kasneje tekmovalci Mirko Džakula s psom Azorjem, Zvone Es, Darko Gantar, Marjan Žolnir, Stana Šinkovec in drugi. Šolanja psov so se od leta 1952, ko štejemo za začetek organiziranega šolanja tako v našem društvu kot na državnem merilu, izredno razmahnila.
Leta 1973 do 1975 so začeli z aktivnim delom mladi kinologi kot inštruktorji: Mira Cizelj, Metoda Mikuš, Anda Ovsec, Srečo Šalamun in Mirko Džakula. Predvsem Mirko Džakula je v naša šolanja prinesel veliko novega, saj je kot profesionalec iz policijske pasje šole imel veliko znanja in izkušenj. Postali smo veliki, homogeni inštruktorski tim, iz katerega so rasli novi tekmovalci. Vsem se je zdelo normalno, da mora nekdo, ki želi s psom tekmovati, veliko vedeti. Zato smo se po dveletnem šolanju s svojimi psi priključili izobraževanjem za inštruktorje, hkrati pa šolali pse za višja tekmovanja. Trdo delo je rodilo sadove in kmalu so naše Društvo na tekmovanjih zastopali novi tekmovalci. Zelo uspešen je bil Mirko Džakula s psom Azorjem. Uspešni tekmovalci so bili tudi Zvone Es, Darko Gantar, Marjan Žolnir, Stana Šinkovec in Srečo Šalamun. Leta 1978 se jim je pridružil Franček Šterman s psom Zorom.
Uspehi naših tekmovalcev na domačih tekmovanjih in v tujini so privabili v naša šolanja številne tečajnike, ki so želeli svoje pse izšolati in z njimi tekmovati. Leta 1978 je vodenje šolanja od Miroslava Zidarja prevzel Franček Šterman, ki je šolo vodil neprekinjeno 10 let, kasneje pa še v presledkih 4 leta.
Srečno naključje je bilo, da so se v vrste tečajnikov leta 1981 prijavili Sandi Skvarčka, Roman Höfferle, Matjaž Mirnik, Slavko Potočnik, Rajko Rotner in Lojze Perne, ki so se že po dveh letih šolanja in aktivnosti v Društvu uspešno vključili v inštruktorske vrste. Vsi so v okviru izobraževanj na KZS pridobili nazive »Inštruktor šolanja« in «Marker«, saj sta bili ti dve dejavnosti pogoj za inštruktorski naziv. Za temi so se v inštruktorske vrste priključili še Srečo Šalamun, Drago in Iztok Krumpak, Iztok Kristufek in Janez Jerala. Poleg pionirjev v šolanju psov Janeza Hojana, Miroslava Zidarja, Vlada Gerbeca in Mirka Džakule, ki so že bili priznani sodniki, so se v sodniške vrste leta 1979 vpisali Jože Pevec, Marjan Žulnir, Rajko Rotner, Darko Gantar, Zvone Es in Franček Šterman, nekaj kasneje pa še Lojze Perne in Roman Höfferle.
Od leta 1980 naprej je v Društvu delovala močna komisija za šolanje, ki je štela 18 kvalitetnih inštruktorjev, od teh je bilo 9 sodnikov za delo. Temovalcem Mirku Džakuli, Marjanu Žolnirju, Stani Šinkovec in Zvonetu Esu so se v letu 1984 priključili Franček Šterman z Erom Golobovim, Rajko Rotner s črnim Čujem, Matjaž Mirnik in Natalija Dragan. Tekmovalna ekipa je bila zelo uspešna, tako na domačih kot na mednarodnih tekmovanjih. Tekmovalec Franček Šterman je bil z Erom Golobovim v letih 1985 in 1986 državni prvak (3x CACIT, 11x prvo mesto, 10x drugi in 3x tretji), v letu 1985 je postal šampion Jugoslavije v delu. V letu 1986 je postal tudi prvi republiški prvak v sledenju. V tekmovalne vrste so se vključevali zelo uspešni mladi tekmovalci, kot so Zdravko Jež, Miloš Kovač in še danes aktivni inštruktor in uspešni tekmovalec Mirko Flere s svojo ekipo ter drugi.
Propagandni nastopi
- Mira Bizjan je svojega psa, novofundlanca Rona (filmsko ime Jakob) pripravila leta 1977 za film Sreča na vrvici.
- Leta 1981 je naš inštruktor Drago Krumpak s svojim psom kraškim ovčarjem Žakom v Zagrebu posnel nadaljevanko v trinajstih epizodah z naslovom Jelenček, kjer je pes igral skupaj s polletnim jelenčkom. Tudi ta film je bil predvajan po celi bivši Jugoslaviji in je bil hit tistega leta. Z istim psom je posnel še kratkometražni film Pogine naj pes.
- Leta 1982 je propagandna skupina s svojimi psi nastopila v zabavno glazbeni novoletni odaji Andreja Šifrerja z naslovom Gostilna Šifrer. Psi so nastopali med petjem pesmi Majhni psi.
- Leta 1985 je skupina psov nemških ovčarjev iz naše šole nastopala tudi v Cankarjevem domu v drami Krst pod Triglavom, v režiji Dragana Živadinova.
Pripravil Franček Šterman
Ljubljana, 7. 11. 2009
