KINOLOŠKO
DRUŠTVO
LJUBLJANA

Kinološko društvo Ljubljana je naslednik prvega v Sloveniji ustanovljenega kinološkega društva: Kluba ljubiteljev športnih psov ustanovljenega 9. novembra 1922 v tedanjem ljubljanskem hotelu Štrukelj. Prvi redni občni zbor kluba je bil 15. februarja 1923. Klub, ki je tedaj štel 120 članov najrazličnejših poklicev, od trgovcev, veleposestnikov do arhitektov, zdravnikov in živinozdravnikov, se je včlanil v Slovensko lovsko društvo in v Klub ljubiteljev ptičarjev, pa tudi v avstrijsko kinološko zvezo. Klubski časopis Športni pes je začel izhajati maja 1923, le nekaj mesecev po ustanovitvi kluba, ki si je za prednostno nalogo zadal ohranitev edine domače pasme prvovrstnega psa-čuvaja, kraškega ovčarja.

Marca 1926 je bil v Ljubljani prvi občni zbor Jugoslovanske kinološke zveze, ki je povezala vsa kinološka društva v državi. Klub ljubiteljev športnih psov je uspešno deloval naprej in se leta 1938 preimenoval v Jugoslovanski klub ljubiteljev športnih psov, sedež kluba je ostal v Ljubljani.

Prvi organizirani tečaj za šolanje vodnikov in njihovih psov po drugi svetovni vojni – med njo je dejavnost društva zamrla - je v društvu stekel spomladi 1952, vodil ga je Janez Klemenčič. Leta 1956 so člani društva že tekmovali na ekipnih in tekmovanjih za posameznike, tudi v tujih državah. Tečaji so bili ob Večni poti pod Rožnikom, leta 1957 pa je društvo dobilo vadbišče na Brdu. Teodor Drenig, eden prvih članov društva, ki je med vojno uspel ohraniti arhiv društva, je namreč skupaj z Janezom Hojanom, prav tako enim od veteranov društva, kupil za društvo zemljišče, na katerem Kinološko društvo Ljubljana domuje še danes. Leta 1958 je bila, s prostovoljnim delom seveda, že postavljena hišica za hrambo pripomočkov, v devetdesetih je bil dokončan sodoben društveni objekt.

V društvu so šolali tudi obrambne pse za čuvanje objektov, pse sledarje za iskanje diverzantov, pse za iskanje v lavinah in ruševinah, pa tudi pse spremljevalce. V programu društvene dejavnosti je bilo tudi urjenje skupine za propagandne nastope. V društvu se je usposobilo več deset kinoloških sodnikov, inštruktorjev za šolanje službenih, lavinskih in reševalnih psov, tekmovalci Kinološkega društva Ljubljana so sodili v sam vrh in so bili stalni člani jugoslovanske reprezentance na evropskih prvenstvih.

Vse navedenih programov usposabljanja društvo ne organizira več,  ker je razvoj kinologije prinesel tudi nove oblike učenja psov. Tako smo leta 1980 v našem društvu prvi v državi pričeli vzgajati mlade pse. Šolo smo poimenovali mala šola ali šola za mlade pse. Začeli smo učiti oziroma vzgajati pse s humanimi metodami: fizične prisile smo nadomestili s prijetnimi vplivanji in pogojevanji ob primerno oblikovani igri s psom.

Kinološko društvo Ljubljana je v svoji bogati zgodovini večkrat spremenilo ime, a svojih osnovnih ciljev nikoli: društvo je in še vedno povezuje ljudi različnih starosti in najrazličnejših poklicev, ki jim je pes prijatelj.